Izziv je tu, da nas okrepi

Dvignite roko tisti, ki vam je res v veliko veselje, ko utrujeni po službi in po drugih obveznostih ugotovite, da je treba z otrokom še nekaj narediti za šolo, mu pomagati narediti domačo nalogo, kaj razložiti ali se pomagati pripravljati na preizkus znanja.

Kje so roke?

Se mi je zdelo ☺

Dokler ne zmoremo ostati v svojem centru – dokler nas okoliščine, utrujenost, obveznosti mečejo »ven« (kar se lahko zgodi v trenutku in zlahka), pridemo do otroka z vso prtljago celega težkega dne, temu se nato pridruži še strah (naš star strah iz naših šolskih dni, potem strah za tega otroka kaj bo z njim, ker zdaj tega ne zna) in priznajmo si: v taki koži nismo najboljša družba za kogarkoli, kaj šele za otroka, ki potrebuje našo pomoč.

Če smo odkriti takrat namesto pomoči ponujamo očitke, strašenje, svarjenje, nakladanje, moraliziranje in tako mečemo kot z veliko lopato preostanek svoje energije skozi okno, otrok si misli: »O moj bog, nikoli več te ne bom prosil-a za pomoč« in naši odnosi se rušijo in krhajo, čeprav imamo najboljše namene in čeprav imamo v svojem srcu veliko ljubezni do tega otroka.

Verjamem, da vam je tak scenarij vsaj malo znan, ker smo vsi samo ljudje in vsakemu od nas se to zlahka zgodi – obstaja pa tudi druga pot.
Obstaja način, da ostanemo v svojem centru, v svojem srcu, v svojem notranjem prostoru stabilnosti, ljubezni, moči, miru, presežnega pogleda, ki nam kreira bistveno več.

Kot mama treh otrok, kor profesorica in pisateljica sem ustvarila tečaj, v katerem se naučimo enostavnih, konkretnih korakov do tega notranjega prostora in zaživimo drugače, povezovalno.

Spremenila se ne bo le dinamika pri opravljanju domačih nalog in učenju, ampak boste s pridom to uporabili v katerikoli življenjski situaciji, ki vas je doslej trigirala in utrujala.

Tam, kjer ste prej izgubljali stabilna tla pod nogami, boste po tečaju zmogli in znali zaživeti stabilno, iz izbire, iz srca, ne pa iz starih vzorcev, ki se vklopijo, vas ugrabijo in vzamejo za talce.

Saj vem, to ni enostavno. V vsakodnevnem hitenju in obveznostih se lahko hitro znajdemo v občutkih, da ne zmoremo več, da je vsega preveč, da smo žrtve … namesto v rešitve, usmerimo svojo pozornost v jezo, očitke, zazdi se nam, da bi moral otrok svoje obveznosti opravljati že sam in da nas izkorišča.

V resnici nas najstniki potrebujejo bolj, kot se zavedamo. Ni jim lahko. Hormoni divjajo, njihova koncentracija ni dolgotrajna, izgubljajo voljo in sploh v trenutni situaciji marsikdo izgublja motivacijo in ne vidi smisla … Takrat nas potrebujejo, da sedemo k njim, da jih povabimo, da smo v tistem trenutku mi njihova opora, skala.

V nobeno pomoč pa jim nismo, če pridemo do njih že čisto izžeti – takrat smo jim v resnici le dodatna obremenitev.
Neskončno darilo sebi in sočloveku pa smo, če znamo odložiti, kar se je do tistega trenutka zgodilo in pogledati na stvar sveže.

Pa ne le pri otroku in pri šolskem delu, ampak pravzaprav v katerihkoli odnosih je naravnost zdravilno, če zmoremo biti v »tukaj in zdaj« z vprašanjem: »Kako lahko zdaj to situacijo rešimo v skupno najvišje dobro?«

Ko to zmoremo, otroka naenkrat ne učimo le šolske snovi, ampak bistveno bolj pomembne zadeve za življenje in sicer: kako spustiti vse tisto, kar je bilo, se ne bati tega, kar bo, ampak jasno in odločno sprejeti to, kar je ter rešiti to po najboljših močeh in če je potrebno poiskati tudi pomoč.

Če otrokom privzgojimo tako zavedanje, v naslednji generaciji ne bo toliko odvisnosti, bega in samomorov, ker bodo navajeni sprejemati kar je pred njimi, znali se bodo soočati, odpuščati sebi in drugim, razumeli bodo, da se vsakemu od nas kdaj zgodi težke stvari; da pa se vsaka stvar reši, če jo le sprejmeš, če se je učinkovito lotiš – sam ali pa prosiš za pomoč nekoga drugega.

Tako bodo kmalu spoznali, da skozi izzive pravzaprav napredujemo in da so tudi izzivi v življenju dar in da pridejo zato, da se skoznje okrepimo, osvobodimo. Do otrok in drugih ljudi pa ne prihajamo tako obteženi zato, ker bi si to želeli ali ker bi bili slabi, šibki, neumni, ampak zato, ker je težko odložiti druga bremena in vstopiti v situacijo svež. Dostikrat tega ne zmoremo, ne znamo.

Dokler se ne opolnomočimo z orodji, metodami in tehnikami, ki nam ta proces bistveno olajšajo. Jaz sem ta orodja premišljeno in sistematsko izpilila in optimizirala, saj sem v preteklem letu delala z velikim številom ljudi in imela priložnost vse preveriti ter narediti zares preprosto in pregledno. Tako se je ustvaril tečaj, delovni zvezek, priročnik, da bomo januarsko druženje izkoristili za zares fenomenalno gradnjo novega leta (in preostanka našega življenja).

Začnemo 10. 1. 2022 in to bo draguljček, ki se je rodil iz dela preteklega leta. V 20-ih dneh bomo šli skozi transformacijo, osvobajanje in na koncu prejmete certifikat, z njim pa novo znanje, zaradi katerega si boste ustvarili osvobojeno, lahkotnejše, presežno življenje.

Vsi mi globoko v sebi svoja najboljša verzija že smo. Skozi tečaj to verzijo osvobodimo, da skozi prebujenega, poceljenega sebe začnemo graditi veliko bolj zdravo in boljšo družbo ter realnost. Da postanemo stebri v prvi vrsti samemu sebi, nato pa svojim dragim. Bolj bomo znali biti stebri našim otrokom, manj jih bomo ranili, manj bodo imeli sami dela z lupljenjem balasta in hitreje ter bolj učinkovito bodo zaživeli svoje lastno življenje.

Če me vidite in berete prvič: moje ime je Sabina Košmrl Kaučič, sem profesorica in avtorica Srčnega učitelja, iz katerega so se rodila predavanja za kolektive, šole, podjetja, individualno delo z odraslimi in otroki in tečaj Magičnost življenja.

Na moje veliko veselje se moji tečaji vedno hitreje polnijo in zato ne odlašajte – če vas kliče, kliknite na gumbek za prijavo, če je še aktiven, da se naša magična banda poveča, da skozi vedno več prebujenih posameznikov vedno bolj uspešno gradimo lepši in boljši svet.

Vabim vas, da se nam pridružite, da bodo vse težavne, izzivalne situacije (kot je učenje matematike ob 21h zvečer) postale le poligon za trening lastne stabilnosti, čuječnosti in magičnosti.

Skozi izzive se namreč poglabljamo vase, v svoje srce, pridemo v stik z resničnim seboj in osvobojeno zaživimo – če imamo orodja, metode in tehnike, ki nas pri tem podprejo.

Če jih nimamo, pa nam izzivi velikokrat le grenijo življenje.
Vabljeni 10. 1. v mojo družbo in v družbo drugih magičnih ljudi in to za ceno štirih individualnih srečanj.

Se vidimo!