fbpixel

Poglobitev vase sredi kaotičnega vsakdana

Vikend. Obilica obveznosti, otroški vrišč in ljuba kosmata bitja, ki menjujejo svojo mehko dlako med igračami na tleh. 🙃 Usedem se za računalnik, da bi zapisala nekaj svojih misli, in zaslišim »Mamaa…«. Urediva. Spotoma postorim še par drugih malenkosti, mimo katerih ne morem, zopet sedem za računalnik in zavrešči drugi droben glasek: »Mamiii…«… Ostanem v centru svoje moči, zopet vstanem in rešim drugo zagato, pri čemer tiho razmišljam o tem, kako fino bi bilo imeti čarobno paličico, s katero bi se dalo čas upočasniti. Oh, ali ne bi bilo lepo, ko bi imel dan 48 namesto 24 ur? 😉 No, za zaposlene mame bi bilo verjetno tudi to premalo …

Vsi, prav vsi na tem planetu imamo omejen čas in od nas je odvisno, kako bomo ta čas uporabili, razporedili, komu ga namenili …

Za trenutek mi le uspe smukniti stran in se poglobiti vase. Čas zase, ki je za starša nujno potreben, da lahko deluje kot dober starš. Čas drug za drugega, ko partnerja negujeta svoj odnos, da lahko dobro funkcionirata v odnosu do otrok. Čeprav želi biti realnost drugačna – notranji preganjalec glasno vztraja in zunanje dogajanje gre svojo smer, je tu ključna naša namera in naša zavestna odločitev.

Poln urnik, številne aktivnosti … Včasih pride dan, ko smo utrujeni in nas preplavijo težji občutki. Zdi se nam, da nimamo jasno začrtane vizije za naprej ali pa jo imamo in ni najbolj spodbudna. Takrat je ključno, da teh občutkov ne sodimo, se jih ne prestrašimo, ampak le držimo samemu sebi prostor in se zavemo, da mi nismo naši občutki. Ko ne gre po načrtih, je ključno zavedanje, da so okoliščine trenutno resda nekoliko težje oziroma se nam zdijo težke skozi naš pogled, utrujeni smo, imamo manj energije, naporno je, ampak to ne pomeni, da je naše življenje slabo.

To ne pomeni, da bomo vedno utrujeni in se tako počutili. Čeprav nam misli zaidejo in se pojavijo težki občutki, to nikakor tudi ne pomeni, da je z nami kaj narobe. Ne glede na to, kakšne so trenutne okoliščine, ima naše življenje namen, tukaj smo z razlogom. Naše življenje, vse tegobe in radosti bodo na neki točki tega zemeljskega potovanja že tako prehitro minile. Ničesar, kar se zgodi, ne jemljimo preresno. Niti najhujših stvari. V radostnih trenutkih zavestno uživajmo, v težkih skušajmo razumeti, da je v ozadju razlog, višji namen. Manj se upiramo in bolj se imamo radi sredi težkih trenutkov, hitreje ta proces v nas mine in veliko tudi skreira.

Imeti se rad takrat, ko smo v energiji zmagovalcev, ko imamo jasno vizijo, ko dobivamo potrditve od drugih in ko se nam zdi, da življenje teče kot po maslu …, imeti se rad takrat, ni težko. Takrat smo odprti, energijske bariere imamo spuščene. Radi imamo ljudi, svoje življenje in sebe in od drugih ljudi lažje prejemamo njihovo ljubezen, podporo in naklonjenost – za takrat ne potrebujemo orodij.

Ko pa pride v življenju obdobje, ko smo brez energije, utrujeni, ko ne gre po načrtih, ko ne vidimo jasno naprej, kaj od življenja lahko pričakujemo ali v določenih situacijah celo trepetamo pred tem ali zaznavamo, da bo naporno, takrat potrebujemo orodja. Orodja potrebujemo zato, da se znamo situacijam, ki se nam zgodijo in nanje nimamo vpliva, prepustiti. Če se borimo s svojimi neprijetnimi občutki, obsojamo sebe in druge, tonemo le globje in globje. Če pa imamo to temeljno zaupanje, temeljno zavedanje, da je naše življenje podprto, da smo ljubljeni, pomembni, vodeni in povsem v redu, takšni, kot smo, je lažje. Če se sredi kaotičnega dogajanja sprostimo in prepustimo dogajanju prosto pot, življenje uredi stvari še bolje, kot smo si zamislili sami.

Ko slabe občutke v sebi zaznamo in se jih ne prestrašimo, ampak te občutke transformiramo v mogočno kreacijsko energijo, bomo presenečeni nad rezultati, ki bodo sčasoma sledili našemu kaotičnemu obdobju. Ko nas nekaj ujezi, užali, prizadene, nas preko naših težkih občutkov naš notranji modrec takoj opozori, da se situacije in občutkov ne rabimo bati, ampak jih le sprejmemo, čutimo njihovo intenzivnost, se zavemo, da je to mogočna kreacijska energija, s katero lahko svobodno kreiramo. V tistem trenutku lahko izberemo orodje, ki nam je najbližje.

Nadaljujemo lahko po korakih:

  1. Preverimo svoje misli, jih ustrezno obrnemo – si povemo to, kar moramo v tistem trenutku slišati, da nam je lažje.
  2. Pogledamo svoj zorni kot, ki je takrat zožen na zemeljski pogled. Ko se nam zdi, da so stvari neobvladljive in nesmiselne, takrat spremenimo svoj zorni kot.
  3. Spomnimo se, kdo smo: smo mogočna kreacijska energija, veliko več, kot svoje telo, misli in občutki …

Ko se v nas sproži jeza ali žalost, lahko to silovito energijo zavestno pošljemo v pozitivo in nikakor v obtoževanje ali samopomilovanje.

Težje je, ko smo v depresivnih občutkih, dalj časa utrujeni in neprespani. Takrat v nas ni silovite energije, ki bi jo lahko zavestno poslali v kreativo.

Katera orodja uporabiti v takšnih trenutkih?

Kako ravnati v odnosu z drugimi?

Pridružite se nam v novem krogu poglobljenega tečaja Magičnost življenja, ki ga začnemo v ponedeljek, 26. septembra.

Na tečaju bomo lupili balast svojih vzorcev in nekoristnih prepričanj. Poglobili se bomo vase in spoznali nova orodja, ki nam bodo pomagala zaživeti radostno, lahkotno in izpolnjujoče življenje.

Vsem ljubim magičnim sokreatorjem, ki ste z nami že prehodili del poti, podarjamo tudi v tem krogu posebne ugodnosti. Sporočite nam svoje zanimanje za udeležbo na tečaju s klikom na spodnji gumb in izpolnitvijo prijavnega obrazca.

Scroll to Top